Legenda o Srebrni

Legenda o Srebrni pripoveduje o lepotici Srebrni, hčerki grajskega oskrbnika iz Gabrč. Ker je zgodaj osirotela, jo je grajski gospod vzel na grad, deležna je bila izobrazbe in dobrote grajske gospode. Njena rastoča lepota in nadarjenost, sta začela privabljati vse preveč pogledov, zato so mlado dekle poslali na varno, v domači kraj. Omožila se je znancem iz otroštva. Nevesta si je z vestnim delom pridobila spoštovanje moža, širši sloves ji je prinesla njena lepota. Prišle so slabe novice, kresovi na bližnjih gričih so zagoreli in opozarjali, da se bližajo Turki. Ljudje so se zatekli na senožeški grad ali v gozd. Srebrno so pri begu prestregli Turki in odpeljali v sužnjost. Njena lepota in nadarjenost ji je odpirala vsa vrata najvišjih hiš v mohamedanskem svetu. Vendar je vse možnosti zavrnila, da bi se je lahko vrnila v svoj, domači kraj. Sedem let je minilo za dan prepozno. V hiši je vladalo svatovsko veselje. Svatje je niso hoteli prepoznati, tudi njene dragocenosti in preja jih ni prepričala. Osamljena in razočarana je v gabrški cerkvi pustila s srebrom izvezen plašč in s solzno dušo izginila v pesmi burje.